dopust 2009 - Maslinica na Šolti

Letošnji dopust smo preživeli na precej pasjeljubnem otoku... Šolti! :) Naselili smo se v apartmajčke, kjer z veseljem sprejmejo pse. Ko smo bili tam, so bili v hiši še trije drugi psi in nobenega pretiranega laježa, vsi prijazni.

Prijazno smo bili sprejeti, se naplavali v morju in bazenu, pogostili so nas tudi z zeelo okusnimi ribami (hvala Pero in Tatjana!:)
Spletna stran, kjer je tudi več fotk kraja in apartmajev: http://villaprotea.wordpress.com/villa-protea/ Priporočamo!

Izmed več kot 700 fotk jih je spodaj le nekaj za vzorec...



Tajko se je odločil, da je najbolj fajn spati pod posteljo in hkrati tam poiskati zatočišče, vsakič, ko ga prime, da bi zalajal - ko recimo sliši kak nenavaden zvok. To pomeni, da pes v povprečju na vsakih 15min odlaufa pod posteljo in se tam jezi z nekim pridušenim laježem (z zaprtim gobcem).


Maslinica na otoku Šolta:



Nekaj utrinkov iz narave (manjkajo škržati, kobilice, pajki, fazani in zajci česar je na otoku ogromno)...




Da se pride do prodnatih plaž, se je treba malo potrudit...


lov za kamenčki na vsaki plaži...

- malo plavanja
pa poziranja...


Na Šolti je veeliko ruševin... raznih porušenih zgradb, bunkerjev in nekih podzemnih rovov... če bi kdo rad tudi na dopustu naredil kakšno iskanje ali premagovanje ovir v naravi, je tu idealna priložnost! :)









Bar Šišmiš, ki ima njami hrano in pestro izbiro koktejlov...


Romanticiranje...




Fotkanje pri katerem je bilo največ smeha :D ne počet tega, če niste prepričani o višini oz. globini na drugi strani zidu.
Če v naglici, ko lučka na fotiču že panično utripa 10 sek, pes namreč preveč zagnano skoči na zid in pade čez, nastane taka fotka...

Naj pa bi bilo nekak tako :)


in še Taiev zamišljen pogled v morje...

bang in bum

Sicer slab posnetek, ampak sem imela veselje s "streljanjem"... :D

Tai se je presenetljivo hitro naučil novega trikca - da se uleže na hrbet - v minutki oz. že v drugem poskusu je zgruntal kaj hočem, tako da sem kar dodala ukaz (bum). Naučila sem ga pa tako, da se je najprej ulegel na bok (bang) potem pa sem dala signal za preval in ga vmes ustavila.

Fajn je imeti naučeno, da pes na nek znak obstane v položaju, v katerem se tisti trenutek nahaja (jaz sem ga poimenovala "freeze", se pa še zmeraj kdaj zmotim s "čakaj") - res eden boljših ukazov, če je dobro naučen - zeelo uporabno za učenje številnih drugih trikcev.

No, ta novi "bum"...

trikec

Neka vrsta avstralskega pasjega smeha hihi... kar nekateri avstralčki naredijo, ko se razveselijo - dvignejo zgornjo ustnico in je videti, kot da se smejijo.
Moj tega sam od sebe sicer ne počne :(

Ker se pa da s klikerjem zelo hitro naučiti tudi take reči, sva se zabavala še s tem. Ni sicer enako pravemu "nasmehu", ampak približek pa je...

Ker tega nikakor ne morem ujet na fotoaparat, so te slikice iz posnetka in zato slabše kvalitete...




Posnetek...

"ne bom imel tace na nosu, lahko pa dam nos pod taco" :P

S tem sva se matrala dolgo časa, ker se je eno leto samo praskal po smrčku, nikakor pa hotel tace tam obdržat dlje kot desetinko sekunde. Sva se potem lotila na drug način in je šlo - če ne gre taca na nos, gre pa nos pod taco!
Sedaj pa mu že lepo uspeva in mu je celo ratal ta "shy" ful všeč!














"cross"



















To pa naj bi znali terapevtski kužki... Tai sicer to ne bo, ampak je tolk luštn pa hecen pri tem, da včasih tudi to vadiva :))





To se je pa sam naučil...

"išči" in bye bye zajla

Ker so iz stare zajle že pogledale ven male žičke, ki prav smotano pičijo, smo kupili novo. Popolnoma enako, od istega proizvajalca, v isti trgovini. Prejšnja zajla je zdržala več kot eno leto brez večjih poškodb, razen, da je šla rdeča plastika ponekod stran in je razpokala. Sicer je bila pa super.
Nova je zdržala točno en dan! Bolje rečeno, kakšne pol ure :D

Tai se na treningu iskanja nikakor ne more navaditi, da ni vsak ukaz "išči" namenjen njemu. Seveda je treba najti koga, če je izgubljen...

in je šel prvi karabin...

Smo zvezali pesjana na drug karabin. Naslednje iskanje... zopet čudežne besede iz daljave, ki sicer niso bile namenjene njemu: "išči"... seveda je bilo treba najti zgubljence. Sploh ker so bili skriti njegovi gospodarji! Kaj potem če en pes že išče :) glavno, da je oseba čimprej najdena!

No pa je šel še drugi karabin.















Verjetno nima smisla uveljavljati garancije, saj je zelo verjetno, da bo isto pri zamenjanem izdelku. Se bomo odločili kar za tiste vponke... take plezalne :) bo še najceneje na dolgi rok hihi

Tai na reševalski vaji v Novem mestu

Vaja je bila zelo zanimiva in kar naporna, predvsem za pesjana... Veliko novih stvari sva spoznala, zato bi mi bilo res lahko žal če ne bi šla.














Iskanje v gozdu v strelcih je bilo v redu, vendar namenjeno bolj izkušenim kužkom. Tai ni vedel, da naj bi iskal ampak mu je bilo to cel žur, da lahko laufa s kužki po gozdu. Tukaj bi bilo dobro drugače zastaviti iskanje za začetnike - iskanje z motivacijo, ne vsi naenkrat... no mogoče bo kdaj v prihodnosti tudi tako, kaj se ve.














Eno iskanje je bila tudi v ruševini, polovica nas je preiskala spodnje prostore zgradbe, polovica zgornje... Našli smo dve zasuti osebi. Tai ni našel nobenega, saj v tistih dveh prostorih, kjer je iskal, žal nikogar ni bilo. Tukaj smo imeli na voljo še 15 minut za iskanje z motivacijo, kdor je želel. To se mi je zdelo super!! Da so organizatorji namenili nekaj časa prav za to.
Naredila sva še dve iskanji z motivacijo in pesjan je bil nad svojima najdbama zelo navdušen!

Po iskanju v ruševini smo se prepeljali čez Krko. Tai je užival v svoji prvi vožnji s čolnom! Najbolj so se mu zasvetile učke, ko se je prižgal motor čolna in je zagledal mehurčke na vodi, katere običajno s takim užitkom lovi! :)















Skupaj sva se tudi spustila po vrvi z mostu nad Krko. Je bil čisto miren in mi je verjetno kar zaupal...
















Prvič pa se je tudi prevažal v kombiju in to skupaj s še enim kužkom. Boksi so mu ful všeč!














Na koncu smo obnovili še svoje znanje prve pomoči...














...potem pojedli golaž in se precej utrujeni odpravili nazaj v Celje. Sploh pesjan, nevajen takih dolgih tekanj s kužki, je zaspal v svoji kletki in ga ni bilo ven do jutra.

Danes pa je tudi še zaspan... tace pa kot ponavadi nekje v luftu...

kontrola prometa

Taia promet že zelo dolgo ne moti več... ignorira avte, kolesarje, motorje... Vedno pa pogleda glasen avto, motor... moška zadeva očitno

Ampak kar je preveč, je pa preveč pravi! Danes je na sprehodu na poti domov zaslišal zvok motorja. Se je ustavil in ni hotel več ne naprej ne nazaj ter se je zapičil s pogledom v motor, ki je prihajal iz daljave. Je moral počakati na očitno prehitro mularijo in jih nadreti takoj ko so pripeljali mimo njega (>nalajati).

Sicer me je malo presenetil, ampak sem se potem spomnila, da ima to verjetno po mamici, saj tudi ona rada ureja te stvari. Na motorju takoj po nevihti pa res ni za noret! se strinjam.