prva skupna vaja

16.12.2007, Zagorje
Tokrat sva se s Taiem prvič udeležila skupne vaje reševalcev, kjer nisem markirala, ampak sem dejansko lahko sodelovala s kužkom kot začetnik.

Pesjan je okusil iskanje v rovu in spoznal, da je potrebna v temi previdnost. Hodil je počasi, kot po jajcih, in pricapljal do ovire (vozička) pred markerjem, stopil nanjo s sprednjimi tacami, saj je tako verjetno bolje vohal in začel nakazovati. Zaradi teme očitno ni vedel, da bi lahko šel okoli vozička direkt do markerja. Potem ko smo mu posvetili z lučko, je šel čisto do markerja in lajal pri njemu. Fajn! :)

Drugo iskanje je bilo v ruševini, kjer je bila skrita ena oseba (nismo pa vedeli koliko jih je). Ruševina sama se mi je zdela super, sama izvedba pa neposrečena. Štirje mladi psi so bili spuščeni v iskanje naenkrat, vsi so se prvič znašli v taki situaciji in je bilo potrebno kar nekaj kričanja in prepričevanja psov, da se bodo že kdaj drugič lovili in igrali in naj raje sedaj vohljajo okrog. Sicer sem bila pa pozitivno presenečena nad Taiem, da se je vseeno dokaj uspel skoncentrirati na svoje iskanje in moje usmerjanje kljub ostalim drvečim kužkom. Ni mi pa bilo všeč, da sem ga morala imeti skoz pod kontrolo (ga klicati stran od drugih psov in usmerjati), namesto da bi samostojno iskal. To namreč ni šlo, ker čim sem ga prepustila preveč ruševini, se je zaigral s kužki. Ampak tukaj ni bil kuža za to nič kriv, ker je v taki situaciji sicer delal super! :)

Naslednje iskanje je bilo v gozdu ob poti. Tudi tukaj je prišlo do ene velike zmede (pomanjkanje markerjev in nekatere nenavadne odločitve vodij so naredile svoje)... Iskalno območje je bilo dolgo cca. 1000 m ob potki v gozdu. Število markerjev ni bilo znano (izkazalo se je, da je bil samo eden). Mislim, da je bilo 8 kužkov, nekaj naj bi jih spustili na začetku, 50 metrov za njimi ostale. No zelo kmalu je to izgledalo tako, da 8 kužkov teka prosto naokoli, opravlja male in velike potrebe, se naskakuje, šnjofa in raca večinoma kar po potki, vodniki pa jih bolj ali manj neuspešno pošiljamo levo in desno. Svojega sem imela kljub teženju ostalih naj ga vendar odvežem (češ mogoče bo pa kaj našel, pa da se mora navadit delati zraven ostalih psov ipd.) večino poti privezanega, ker je njemu to predstavljalo samo žur in nič drugega. Preslišal je moja povelja in usmerjanja. Škoda zapravit, kar že imava. Tudi, če bi po kakem slučaju našel markerja in morda oblajal, sem skoraj prepričana, da ne bi vztrajal, temveč bi ga družba zanimivih kužkov premamila in bi zapustil markerja. S problemom zapuščanja sva se pa že nekaj mesecev trudila, da mu sedaj končno dobro gre in ostaja pri markerju.
No, na koncu sem ga odvezala, ampak ne z ukazom išči, ampak "laufi" samo s tem namenom, da se zdivja ;) kaj čmo... naj pa še ima nekaj od tega hihi... no po tej vaji sem bila malo slabe volje, ampak se je potem enkrat razkadila. No, marker je bil vseeno najden, ga je en zlatko našel!! :)

Zadnja vaja je bila v kamnolomu, tudi en skrit marker, se nisem udeležila iskanja iz istega razloga, spet so vsi kužki iskali naenkrat. Sama naj bi psa poslala direkt navzgor v kamne, kjer ni bilo nikogar, pa sem vedela, da me ne bo niti ubogal, niti ni markerja tam. Predvidevala sem, da bi šel za ostalimi kužki, zato sem se raje vzdržala in zadaj na potki naredila še eno motivacijo za Taia :)) je bil čisto navdušen.

Čisto na koncu je vsak naredil še eno motivacijo. Taiu je bilo zeelo všeč, da je končno nekoga lahko našel in oblajal. Tudi igral se je ful! :)

Zanimiva izkušnja, sem bila pozitivno presenečena nad mojim pesjanom, se je lepo obnašal v družbi drugih psov, pokazal je nekaj vedenja, ki ga do sedaj ni. Pse, ki so ga postrani gledali ali zarenčali nanj, je pustil pri miru in ni rinil vanje, z ostalimi se je lepo igral ali samo povohal. Vsem ljudem se je pustil lepo čohat, tudi bolj grobo čohanje mu je bilo všeč, ni na nikogar zarenčal, ampak je prav užival v pozornosti.
Pa zmatral se je tudi tako kot že dolgo ne, je že v avtu dremal, potem doma pa samo še večerja in spat :))